Zurück
- Schwierigkeit
- Erlebnis
Nekdanji cistercijanski samostan - FONS BEATAE MARIAE
V ?asu Spanheimov je Kostanjevica postajala mo?no gospodarsko, politi?no in upravno središ?e ob takratni deželni meji. Bernard Spanheimski je leta 1234 v neposredni bližini Kostanjevice, ob izviru Obrha, ustanovil cistercijanski samostan, s katerim naj bi še utrdil svojo gospodarsko mo? in zagotovil družini prostor za zadnji po?itek. Samostanu je podaril obsežne posesti, zato se je uvrš?al med najbogatejše zemljiške posesti na tedanjem Kranjskem. Hkrati je predstavljal središ?e religioznega, prosvetiteljskega, trgovskega in gospodarskega življenja. V samostanu je v dolo?enem obdobju bivalo najve? 86 menihov in laikov.
Prvotno zgodnjegotsko zasnovani samostan so v ?asu renesanse in baroka prenavljali in dograjevali. V 1. pol. 18. st. so bili zgrajeni baro?na kulisa in obrambna stolpi?a s poslikavo Frana Jelovška, dokon?ano je bilo eno izmed najve?jih arkadnih dvoriš? v Evropi. Leta 1786 je cesar Jožef II. samostan razpustil. Premoženje je bilo preneseno v kranjski verski fond, cerkveno oprema razprodana na dražbi, cerkev pa je bila desakralizirana. Samostan je postal sedež gozdne uprave in notariata, v njem se je naselilo ve?je število stanovalcev. Po 2. svetovni vojni so v stavbnem kompleksu s svojimi obrati gostovali: Agrokombinat, Labod in Iskra. Z ukinitvijo delovanja samostana se je za?el proces propadanja, ki je dosegel vrhunec v požigu in porušenju leta 1942/43, naknadno je bil razdejan tudi po zaklju?ku vojne. Prva restavratorska – zaš?itna dela so izvedli študentje seminarja prof. Franceta Steleta (ok. 1933), temeljita obnova pa je stekla 1957, ko se je porušil tudi zvonik, in poteka še danes. Nekdanji samostan je bil 1989 razglašen za kulturni spomenik in bil kot tak uvrš?en med spomenike, ki jim država namenja posebno pozornost. Okolje in prostor nekdanjega samostana nudita idealne razmere za organizacijo kulturnih dogodkov; koncertov, gledaliških in opernih predstav. Leta 1974 se je v prostore naselila Galerija Božidar Jakac.
Vir podatkov: www.galerija-bj.si/index.php/splosneInformacije/o_samostanu
Mehr Info im WWW
Bild 1
Bild 2
Bild 3
Bild 4