Zurück
- Schwierigkeit
- Erlebnis
Ker nama v Dolini Winettu niso znali ni? pametnega povedati, sva pot našla z navigacijo...Nekaj ?asa po potkah, ve?inoma pa po gozdnih cestah se pot dviguje do gozdarske ko?e na Jelovicah in naprej do vrha Jelovice. Ve? ali manj sva hodila po megli. Z vrha sva šla po poti, ki je bila ozna?ena za strmo in se res kar strmo spuš?a po nekakšnem grabnu. Ko se je pot izravnala, sva prišla na asfalt in po njem hodila kar nekaj ?asa, vmes se pa se nama je pridružil silno prijazen in precej okrogel basset, ki se je odlo?il, da gre z nama na potep. ?ez kakšne po ure so ga zadržali pri eni hiši ob cesti - povedali so, da ga že poznajo in da se ve?krat pridruži pohodnikom. Pot gre gor dol deloma po asfaltu deloma po gozdnih cestah mimo parih zaselkov, potem pa se za?ne dvigovati proti Dona?ki gori. malo pred razcepom vrh-Rudijev dom je za?el padati dež - ko sva dala gor anorake, je tudi že nehal... Na vrh zaradi pomanjkanja ?asa in predvsem mokre poti nisva šla, tako da sva zavila desno po cesti do Rudijevega doma, kjer naju je pri?akal prav topel veter in sicer bolj megleni razgledi na Kozjansko, videlo pa se je tudi Žusem, Rudnico pa vse do Kuma. Po malici sva šla po isti poti nazaj, nekje na asfaltu je za?elo po malem deževati, tako da sva spet oblekla anorake... Že prej sva rekla, da bova šla nazaj na Jelovice po (ozna?eni) položni poti, ampak sva nekje oznake zgrešila, tako da sva se precej oddaljila od vrha. Ker je bila ura že kar precej pozna, dan pa kratek, pa še po malem je deževalo, sva jo po gozdnih cestah in nato asfaltu užgala v dolino in potem po asfaltu proti Dolini Winettu. Proti koncu sva iz asfalta (pri Valeriji) zavila na desno ?ez most in nato takoj na levo po travnikih do avta - prišla sva že v temi. Ko sva se preobla?ila, se je pa orng ulilo in je ulivalo še kar nekaj ?asa, ko sva se vozila nazaj.
Sre?ala nisva razen v ko?i nikogar, avtov razen v dolini tudi ni bilo, bilo pa je zelo veliko mo?eradov in posledi?no vreš?anja...
Mehr Info im WWW
Bild 1
Bild 2
Bild 3
Bild 4