Zurück
- Schwierigkeit
- Erlebnis
Žužemberk je osrednje naselje Suhe krajine. Zaselek, kasneje pa vas in trg, se je razvil okrog gradu Žužemberk, na terasi nad reko Krko. Žužemberk je bil prvi? pisno omenjen leta 1246, trške pravice pa je dobil leta 1399. Od leta 1413 je sedež župnije Žužemberk (v za?etku je sodila v okvir pražupnije Dobrni?, pred letom 1399 pa se je kot vikariat iz nje izlo?ila in prešla v posest cistercijanskega smostana v Sti?ni). Danes je v župniji 12 podružni?nih cerkva. Od leta 1828 se v kraju nahaja osnovna šola, med letoma 1868 in 1940 pa je v njem delovalo okrajno sodiš?e in raznih državnih uradov. Leta 1998 je postal središ?e istoimenske ob?ine.
Središ?e naselja predstavlja trg z litoželeznim vodnjakom, ki se nahaja pred grajskim vhodom, in okoliške nadstropne hiše s kamnitimi portali.
Trebnje je mesto v Sloveniji, središ?e ob?ine Trebnje.
Trebnje je razpotegnjeno urbanizirano naselje v dolini spodnjega toka reke Temenice na Dolenjskem. Kraj leži ob železnici in glavni cesti Ljubljana - Novo mesto. Staro jedro naselja z župnijsko cerkvijo stoji nekoliko dvignjeno na levem bregu reke Temenice, novejši del pa se širi severno od železniške proge in stare ceste proti Novemu mestu. V rimskem ?asu je bila tu naselbina Praetorium Latobicorum. V starih listinah se kot podžupnija kraj prvi? omenja 1163. Kot trg pa je Trebnje prvi? omenjenjo leta 1351. Župnijska Marijina cerkev je poznogotska triladijska cerkev. Pri vhodu je vzidan rimski nagrobnik, oltarno sliko pa je narisal Matevž Langus. Pred cerkvijo stoji spomenik misionarju in škofu I. F. Baragi. V strmem bregu nad glavno cesto pa stoji Trebanjski grad domnevno postavljen okoli leta 1000. Ob koncu 18. stoletja je bilo Trebnje sedež okrajnega komisariata, pozneje tudi politi?nega, sodnega , dav?nega in obi?ajno tudi vololnega okraja, ter pomembna poštna postaja.
Na gospodarski napredek sta sicer vplivali dobra prometna lega na križiš?u cest in 1894 zgrajena Dolenjska železnica in leta1908 predan v uporabo odsek železniške proge od Trebnjega prek Tržiš?a do premogovnika Krmelj. Kljub dobri promtni legi pa se kraj ni razvijal in je ostal vse do konca 2. svetovne vojne manjše gospodarsko središ?e poljedelske okolice. Po letu 1958, ko je Trebnje postalo središ?e ob?ine in je bila zgrajena nova cesta Ljubljana - Zagreb je Trebnje z industrializacijo dobilo številna nova delavna mesta v kovinski, lesnopredelovalni in tekstilni industriji ter industriji gradbenega materiala. Ob lokalni cesti proti Mirni je bila zgrajena tudi ena ve?jih obrtnih con na Dolenjskem.
Od leta 1969 se v Trebnjem odvija slikarsko-kiparska kolonija naivnih umetnikov Tabor, 1971 pa je bila ustanovljena Galerija likovnih samorastnikov.
Zanimivosti
Okolica Trebnjega nudi obilo možnosti za sprehode po slikovitih vinskih goricah, v bližini pa so zanimive tudi kraške jame in ponori Temenice pri Ponikvah. V pobo?ju nad motelom je nekdaj delovala smu?arska vle?nica, na kar danes spominja le še nekaj samotarskih stebrov.
Obeležje 15. poldnevnika
Skozi Trebnje poteka 15. poldnevnik, ki je obeležen z veliko tablo ob vhodu v mesto z zahodne strani z radijsko vodeno uro, ki kaže to?en srednjeevropski ?as. Poleg table in ure je tudi informativna tabla z osnovnimi informacijami o 15. poldnevniku. Na razgledni to?ki nad Vrhtrebnjem pa je zgrajeno tudi kamnito obeležje z bronastim reliefom Slovenije, na katerem so prikazani pomembnejši kraji v Sloveniji, višji vrhovi in potek 15. poldnevnika preko slovenskega ozemlja.
Vir podatkov: sl.wikipedia.org/wiki/Trebnje
Mehr Info im WWW
Bild 1
Bild 2
Bild 3
Bild 4