Zurück
- Schwierigkeit
- Erlebnis
Od bivšega motela in bivšega vadbenega centra policije Jasnica sva šla po navodilih enega ata malo nazaj proti Ribnici, res tam našla markacije, samo poti se pa nekaj ni dalo razlo?iti, tako da sva šla po markacijah nekaj ?asa gor pa potem malo dol v smeri Ko?evja in kmalu prišla do poti, ki gre na Slovenski vrh. Strmo, pa manj strmo, predvsem pa ves ?as zelo zeleno. Ponekod je bilo mladih bukev res ogromno. Na vrhu je nekakšna antena in od vetra podrto in mato razžagano drevo, ki je padlo le malo mimo antene. Tam sva malo pojedla in potelefonirala, pot naprej pa je bila ponekod slabo sledljiva zaradi podrtega drevja - v?asih je bilo teba tudi malo poplezari ?ez drevje.. Ampak sva vseeno našla cesto , ki pa je bila zaradi dežja in traktorjev ponekod ?ist preve? blatna. Ko sva blato zapustila, se je za?el vzpon na Ledenik, ki je bil najvišji vrh na najini poti. Z razgledom se ne more ravno pohvaliti, tako da se nisva ustavljala in kar hitro odšla naprej, pa potem na delu, kjer je bilo kar precej drevja 100% podrtega, zgrešila markacije in šla naprej po garminu do ceste in potem po markacijah proti ko?i pri Jelenovem studencu. Del poti je zaradi vetroloma sicer zaprt, pa se nisva pustila motiti, malo iskala in potem na tem delu videla prav zanimivo drevo. V ko?i sva pojedla zelo dober pašta fižol, dobila še zastonj štrudl in malo pocrkljala zelo prijaznega doma?ega psa. V dolino sva šla po Kalanovi poti - prav lepa pa ni. Zadnji del proti avtobusni postaji v Ko?evju sva tekla, ampak se je spla?alo, ker sva avtobus za nazaj do Jasnice (sicer precej crknjena) ujela.
Vreme je bilo dopoldan kar groze?e obla?no, potem pa se je zjasnilo. Rož ni bilo, je bilo pa ponekod res ogromno podrasti mladih bukev. Zelo veliko je zaradi vetra izruvanega drevja, ki pa je ve?inoma že vse pospravljeno, tako da se vidijo samo še štori. Pet ur nisva sre?ala nikogar. tudi medveda ne. Sva pa slišala precej kukavic, ena se je celo oglašala ku-ku-ku
Mehr Info im WWW
Bild 1
Bild 2
Bild 3
Bild 4