Zurück
- Schwierigkeit
- Erlebnis
Do parkiriš?a za Pokljuško sotesko sva se iz Krnice pripeljala po zelo ozki cesti. Pot gre že kar na za?etku v kanjon, ki se oži in postaja zmeraj bolj slikovit. Najprej sva si ogledala naravni prehod (most) s tremi naravnimi okni Pokljuška luknja, pa se vrnila nazaj v sotesko in nadaljevala do dela, ki bi bil brez lesenih "galerij" neprehoden. Mosti?ek pre?i steno, nato pa se po nekaj stopnicah dvigneš do zelo tesnega prehoda skozi skalo. Na drugi strani se dolina malo razširi. Višje sva prišla do makadamske ceste, kjer markirana pot zavije desno ven iz soteske. Midva sva nadaljevala po soteski, nekaj ?asa po kar dobri cesti, potem pa ve? ali manj kar na divje po precej zaraš?enem terenu. Tudi kopriv ni manjkalo. Ker je bilo zaraš?eno zmeraj bolj, sva na višini okrog 1100m zavila levo v hrib na bolj kot ne samo nakazano gozdno cesto. To se je izkazalo kot dobra odlo?itev, ker sva kmalu našla kar veliko lisi?k. Po nabiranju sva nadaljevala do glavne ceste, se po njej spustila do Zatrnika in pri Anžk pustila gobe. Pod Anžkom smerokaz za Pokljuško sotesko kaže na levo. Pot gre nekaj ?asa ?ez travnike, potem pa se kar strmo spusti. Še enkrat sva šla ?ez galerije in se ?ez Luknjo dvignila na drugo stran soteske, od tam pa je šlo (ve?inoma po makadamu) samo še dol. Na parkiriš?u so bili (tako kot zjutraj) samo tuji avtomobili. Zapeljala sva se še do Anžka po gobe in na malico
Vreme je skoraj cel dan grozilo, enkrat je malo poškropilo, kaj hujšega pa ni bilo.
Spodnji del soteske je zelo slikovit, zgornji pa samoten.
Mehr Info im WWW
Bild 1
Bild 2
Bild 3
Bild 4