Zurück
- Schwierigkeit
- Erlebnis
Najprej sva si ogledala turisti?ne zanimivosti Krašnje, potem pa še jez in za?etek vodnega rova Radomlja-Drtijš?ica. Limbarska gora je izgledala ?isto blizu, pot gor se je pa kar vlekla - od za?etka in proti koncu je bilo tudi precej strmo. Malo pred vrhom se nama je pridružil prijazen pes težko dolo?ljive pasme, ki naju je potem spremljal kar dolgo. Z Limbarske sva se kar nekaj ?asa spuš?ala, pa potem s ceste zavila na levo in se po grebenu ali malo pod njim po?asi dvigovala do cerkvice svete Neže na Gol?aju, kjer sva si psom in dvema otrokoma razdelila ?okolado. Naprej je šlo še malo gor (tukaj nekje sva nagnala psa nazaj proti domu), pa potem dol in kmalu sva prišla na asfalt in do vasi Borje pri Mlinšah. Kmalu po koncu vasi se je asfalt spremnil v makadam, pot pa je kmalu zavila levo stran od ceste in v nadaljevanju pre?ila kar hudo strmino. Nekaj ?asa se nama je zdelo, kot da hodiva pod polhograjsko Grmado - skale, pesek, vsepovsod sledovi erozije... Že ?ez nekaj metrov pa spet gozd. Pot se po malem dviguje, potem pa se spet obrne na dol v zaselek Dolina, se še malo dvigne in gre potem samo še dol. Najprej po makadamu, ?ez zaselek U?ak po asfalu sva prišla do stare glavne ceste in ob njej prišla do Trojan.
Nazaj do Krašnje sva šla z avtobusom.
Videla sva ogromno resja, okolica je bila ponekod zelo slikovita. Vsi hribi so zelo strmi, sva se pa ve?inoma držala grebenov.
Vreme je bilo malo jasno, malo obla?no in ponekod kar vetrovno.
Celotna pot je zelo dobro markirana in opremljena s kažipoti
Mehr Info im WWW
Bild 1
Bild 2
Bild 3
Bild 4