Zurück
- Schwierigkeit
- Erlebnis
Avto sva pustila na že poznanem parkiriš?u nasproti pokopališ?a v Poljanah, šla preko Sore in na levo. Na naslednjem križiš?u oznak ni bilo, pa sva šla na levo (prav bi bilo seveda na desno) Po navodilih doma?ina sva našla pot na greben, ki gre proti Bukovemu vrhu. Kar nekaj ?asa po gozdu, višje pa gre pot po cesti preko travnikov in osamljene kmetije. Je bilo kar blatno, so bili pa razgledi nazaj zelo lepi. Od kmetije naprej gre pot spet ve?inoma po hosti, višje kot sva šla, ve? je bilo z mahom obloženih skal. Na vrhu sva sre?ala nekaj ljudi, si od dale? ogledala vremenski radar in ostanke JLA. Sledil je spust proti ?rnemu vrhu, ki sva ga videla samo bolj od dale?. Na križiš?u nad bivšim kme?kim turizmom Košir sva šla po asfaltu spet malo v hrib, ko je zmanjkalo asfalta, je šlo pa spet na dol in v hosto.Ob poti je bilo ogromno borovni?evja. ?ez Prosenov gri? sva nadaljevala priti Selu, pa nekje zavila na levo proti Ožboltu. Že od ?rnega vrha naprej je bila pot bolj tako ozna?ena, tako da sva si pomagala z GPS-om. Naprej sva šla nekaj ?asa malo po svoje ?ez travnike in kmalu sva bila pri sv. Ožboltu, kjer so bili trije ?rnovršani pri malici. Midva sva dobila samo šnops, kruha in klobas so imeli premalo za razdajanje, vsaj tako so rekli. Sva pa dobila navodila za naprej - šlo je ve?inoma samo še dol. V zelo velikem gostiš?u Rupar pod sv. Andrejem sva dobila dobro obaro, edino porcije šnop?kov so bile pa prav sramotno majhne. Proti Puštalu sva nekaj ?asa gazila suho listje, do avtobusne postaje v ŠL pa seveda asfalt. Do odhoda avtobusa nazaj proti Poljanam sva imela ravno dovolj ?asa za eno skupno pivo.
Vreme je bilo zjutraj kar son?no, potem pa se je poobla?ilo. Po grebenu proti Bukovemu vrhu je kar precej pihalo
Pomladanskih rož je bilo ponekod ?isto preve? za ta datum.
Mehr Info im WWW
Bild 1
Bild 2
Bild 3
Bild 4